Prikaz gašenja

pozar_v_kuhinjiPreventivni ukrepi so najpomembnejši za zaščito pred požarom. Iz statističnih podatkov je razvidno, da največ požarov v gostinskih objektih nastane v kuhinji zaradi vžiga olja. Zato je zelo pomembno, da se oprema in inštalacija redno vzdržujeta in da je med kuhanjem vedno prisoten kuhar. Potrebno je tudi upoštevati, da se v bližini odprtega ognja ne odlagajo gorljivi materiali.

Ko se enkrat vname, predstavljajo dodatno nevarnost maščobe, ki se z leti (če se seveda ne čistijo) nabirajo v napah in omogočajo hitro širitev požara v težko dostopne dele objekta, zato ne pozabite redno vzdrževati tudi nape. Kljub pazljivosti in osveščanju zaposlenih pa nikoli ne moremo povsem izključiti možnosti za nastanek požara. Če zagori, požar poskušajte pogasiti sami, vendar pazite, da s tem ne ogrozite svojega življenja. Če požara ne morete obvladati, zapustite kuhinjo, zaprite vrata, vstop preprečite tudi drugim in počakajte na gasilce.

Za gašenje obstajajo različne vrste gasilnih sredstev. V prostorih, kjer se zbirajo stranke, so večinoma nameščeni gasilniki na prah. Delujejo tako, da gasilno sredstvo prekrije izvor požara in ogenj »zaduši«. Z njimi gasimo požare, ki jih povzročajo trde, tekoče in plinaste snovi, lahko pa pogasimo tudi požar na električnih napeljavah. Njihova največja pomanjkljivost je, da se ob aktivaciji gasilni prah razširi po prostoru in poleg nesnage povzroči tudi škodo na napravah, ki niso nujno v neposredni bližini nastanka požara. Prav zato niso najbolj primerni za gašenje v kuhinjah.

Obstajajo tudi gasilniki na ogljikov dioksid, ki so praviloma nameščeni v kuhinjah. Ti z dovajanjem ohlajenega CO2 »dušijo« plamen in hladijo neposredno okolico požara, obenem pa ob gašenju ne povzročajo stranske škode.Pomanjkljivost teh gasilnikov je, da slabše gasijo požar. Zato se uporabljajo predvsem pri gašenju začetnih požarov na električni napeljavi, kjer so najbolj učinkoviti. V praksi so pogosto namenjeni tudi gašenju plinastih in tekočih snovi, vendar za to niso posebej učinkoviti, še posebej, če gorijo večje količine tekočin.

V kuhinji zato klasična gasilna sredstva niso najbolj primerna za gašenje požarov. Prav zato je smotrno razmisliti o namestitvi dodatne zaščite, ki pa je v praksi gostinski lokali skoraj nikoli ne izkoristijo. Najbolj osnovna dodatna zaščita so požarne odeje, ki naj bodo vedno v neposredni bližini kuhanja. Z njimi se prekrije izvor požara in če se takoj ukrepa, se požar ne bo razširil. Največja prednost te zaščite je, da je cenovno ugodna in ne povzroča dodatne škode v okolici.

Obstaja tudi dodatna samodejna zaščita z ampulo BONPET. Pri povečani temperaturi nad 85 °C gasilna tekočina pod pritiskom zdrobi steklo in se razlije po prostoru. Tako se lahko požar učinkovito pogasi brez prisotnosti ljudi. Pri tem velja opozoriti na pravilno namestitev, saj mora biti zaščitna naprava nameščena neposredno nad potencialnim izvorom požara. To je običajno pod napo na predelih fritez, štedilnika in žar plošče.

V vsakem primeru si pa zapomnite: Če opazite ogenj na štedilniku, ga nikoli ne gasite z vodo (zaradi nevarnosti maščobne eksplozije) in posode ne nesite na prosto  (zaradi nevarnost opeklin in širitve požara).

Članek je bil predstavljen v majski številki revije Gostinec.